Uvedba začasnega ukrepa solidarnostne delovne sobote in obveznega solidarnostnega prispevka, znanega kot ZIUOPZP, je bila ključna v boju proti posledicam poplav in plazov v Sloveniji. Ta ukrep, ki je začel veljati kot odgovor na naravne katastrofe, je prinesel spremembe v načinu kako se obravnavajo delovne sobote in kako se zagotavlja finančna pomoč za omilitev škode.

Solidarnostna sobota

ZIUOPZP omogoča delodajalcem, da za zagotovitev sredstev za omilitev škode, ki nastane zaradi poplav in plazov, določijo eno delovno soboto v letu 2023 in eno v letu 2024 kot solidarnostno delovno soboto. Če delovni proces poteka tudi ob sobotah, se za tovrstno delo lahko določi tudi drug dan v tednu. Pred določitvijo solidarnostne sobote je obvezno posvetovanje s sindikatom, svetom delavcev ali delavskim zaupnikom. V primeru, da teh organov ni, se posvetovanje izvede z delavci v podjetju. Pomembno je omeniti, da lahko delo na solidarnostno soboto opravljajo le delavci, ki so predhodno podali pisno soglasje.

Obračun plače

Delavci, ki opravljajo delo na solidarnostno soboto, niso upravičeni do plačila za nadurno delo. Vendar pa imajo pravico do vseh drugih dodatkov, če jim ti pripadajo po delovnopravni zakonodaji. To vključuje dodatek za nočno delo, nedeljsko delo, dodatek za minulo delo in druge dodatke (prevoz na delo in prehrana).

Dopolnjeno po pojasnilu MDDSZ

Po pojasnilu Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) št. 1001-740/2023-2 z dne 25. 9. 2023, se v primeru dela v okviru solidarnostne sobote na podlagi ZIUOPZP ne šteje kot nadurno delo v smislu Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1). Gre za posebno vrsto dela in odstop od določil ZDR-1, zaradi česar pravica do dodatka za nadurno delo ne nastane.

Prispevki delavca in delodajalca

Prispevek delavca je v višini neto plače, medtem ko je prispevek delodajalca enak znesku kot ga prispevajo delavci.

Poročanje

Obračun prispevkov se predloži na posebnem obrazcu na Finančni upravi Republike Slovenije (FURS). Plačilo prispevkov se izvede v desetih dneh po predložitvi obračuna. Prispevki se nakažejo v Sklad za obnovo Slovenije, kar predstavlja ključno sredstvo za financiranje ukrepov za obnovo po naravnih nesrečah.

Z uvedbo solidarnostne delovne sobote in obveznega solidarnostnega prispevka je Slovenija vzpostavila sistem, ki omogoča pomoč ob naravnih katastrofah, obenem pa zagotavlja preglednost in učinkovito poročanje o prispevkih. Ta ukrep predstavlja korak v smeri spopadanja z nepričakovanimi naravnimi nesrečami ter zagotavlja finančno podporo pri obnovi.

Obvezni solidarnostni prispevek

V Sloveniji je bil uveden obvezni solidarnostni prispevek, katerega plačniki so fizične in pravne osebe; izvzeti so tisti, ki delujejo v nepridobitni sferi. Solidarnostnega prispevka ne bodo dolžne plačati fizične osebe in fizične osebe z dejavnostjo, katerih davčna osnova ne presega 35% povprečne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji za leti 2023 ali 2024.

Osnova za izračun prispevka:

• Fizične osebe: osnova za obračun prispevka za fizične osebe je skupna vsota bruto dohodkov, ki se upoštevajo pri letnem obračunu dohodnine. To vključuje vse dohodke, ki so predmet sintetičnega obdavčenja, vključno z izplačilom dela plače za dosežke pri delu. Prav tako se prispevek obračuna od vseh drugih dohodkov, ki jih prejme fizična oseba in so predmet cedularnega obdavčenja, kot so najemnine, obresti, dividende in dobiček iz kapitala.
• Fizične osebe, ki opravljajo dejavnost: za fizične osebe, ki opravljajo gospodarsko dejavnost, se davčna osnova izračuna pred upoštevanjem olajšav in izgub.
• Pravne osebe: za pravne osebe se davčna osnova izračuna pred upoštevanjem olajšav in izgub.

Višina prispevka:

• Za fizične osebe znaša solidarnostni prispevek 0,3 % davčne osnove.
• Za fizične osebe, ki opravljajo gospodarsko dejavnost in pravne osebe znaša solidarnostni prispevek 0,8 % davčne osnove.

Odmera obveznega solidarnostnega prispevka:

• Za fizične osebe se obvezni solidarnostni prispevek odmeri s strani Finančne uprave Republike Slovenije (FURS) v postopku obračuna dohodnine.
• Fizične osebe, ki opravljajo gospodarsko dejavnost in določajo davčno osnovo na podlagi normiranih odhodkov, prejmejo odločbo o odmeri prispevka s strani FURS.
• Pravne osebe same izračunajo obvezni solidarnostni prispevek v okviru obračuna davka od dohodkov pravnih oseb.

Solidarnostni prispevek ni davčno priznan odhodek

Pomembno je omeniti, da se obvezni solidarnostni prispevek ne šteje za davčno priznan odhodek po določbah Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2) in Zakona o dohodnini (ZDoh-2).

Vplačila iz naslova solidarnostnih sobot zmanjšajo obvezni solidarnostni prispevek

Solidarnostni prispevek za vsako leto se zmanjša za vplačila, prejeta iz naslova solidarnostnih sobot, vendar le do višine obveznega solidarnostnega prispevka.

 

Pojasnilo FURS glede solidarnostne sobote in obveznega solidarnostnega prispevka:

»…Delodajalec lahko tako določi eno soboto v letu 2023 in eno soboto v letu 2024 kot solidarnostno delovno soboto. Za delo na solidarnostno delovno soboto se delodajalec in delavec odpovesta svojemu zaslužku – delavec svoji neto plači, delodajalec pa prispeva v enakem znesku. Kot solidarnostna delovna sobota se šteje tudi kak drug dan, če je delovni proces pri delodajalcu oblikovan tako, da redno delo poteka tudi v soboto.

Solidarnostni prispevek bodo tako plačali samo tisti, ki se ne bodo odločili za delovno soboto. Prvič se bo odmeril in plačal šele v letu 2024, naslednji pa leto zatem, 2025. Skupaj lahko v prvem letu pričakujemo okoli 156 milijonov evrov prihodkov iz naslova solidarnostnega prispevka. Gre za začasen ukrep, ki vsebuje tudi varovalke glede oseb z najnižjimi prihodki, ki bodo plačila solidarnostnega prispevka oproščene…«

 

Vidiki organizacije in izvedbe solidarnostne delovne sobote (po ZIUOPZP)

OKROŽNICA PRAVNE SLUŽBE GZS:

Iz besedila 101. in 102. člena Zakonu o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov (ZIUOPZP) izhajata začasni ukrep solidarnostne delovne sobote in obveznega solidarnostnega prispevka. Z namenom lažjega razumevanja obeh ukrepov, vam v nadaljevanju podajamo krajša pojasnila:

a.) obvezni solidarnostni prispevek za fizične in pravne osebe.

Zaposleni ga bodo plačali v višini 0,3 odstotka od svoje obračunane dohodnine ter še nekaterih drugih prihodkov (tj. v davčno osnovo so vključili tudi dohodke, ki niso del letne odmere dohodnine, npr. kapitalske dohodke in dohodke iz oddajanja premoženja v najem), podjetja pa bodo prispevala 0,8 odstotka od osnove za obračun davka od dohodkov pravnih oseb. Začasni prispevek bo veljal dve leti, in sicer se bo v skladu z zakonom prvič odmeril leta 2024, drugič pa leta 2025. Osebe z najnižjimi prihodki so oproščene plačila solidarnostnega prispevka (meja za obračun je določena pri 35 odstotkov povprečne plače v Sloveniji). Obvezni solidarnostni prispevek bodo tako plačali samo tisti, ki se ne bodo odločili za delovno soboto. Prvič se bo odmeril in plačal šele v letu 2024 (od dohodnine za leto 2023), naslednji pa leto zatem, 2025 (od dohodnine za leto 2024).

b.) solidarnostna delovna sobota, ena v letu 2023 in ena v letu 2024.

Za ta dan delavec v Sklad za obnovo Slovenije prispeva svojo neto plačo. Prispevek delodajalca za Sklad za obnovo Slovenije je enak znesku, ki ga prispeva delavec.

Ali je nujno sodelovanje s sindikatom, svetom delavcev?

Da, delodajalec po posvetovanju s sindikatom oziroma svetom delavcev ali delavskim zaupnikom, če tega ni, pa z delavci pri delodajalcu, določi eno soboto v letu 2023 in eno soboto v letu 2024 kot solidarnostno delovno soboto. Če je delovni proces pri delodajalcu oblikovan tako, da redno delo poteka tudi v soboto, se lahko kot solidarnostna delovna sobota se šteje tudi kak drug dan.

Ali se rabi pisno soglasje delavca, da se dela v soboto?

Da, delavec na podlagi predhodnega pisnega soglasja lahko opravlja delo na solidarnostno delovno soboto preko polnega oziroma dogovorjenega delovnega časa. Zato je potrebno njegovo pisno soglasje. Soglasje obenem krije tudi to, da se delavec odpove znesku dela plače za tisti dan.

Kako je z nadurami?

V primerih dela v okviru solidarnostne sobote na podlagi določb ZIUOPZP ne pride do nadurnega dela v smislu ZDR-1, saj gre za posebno vrsto dela in odstop od določil ZDR-1, zato pravica do dodatka za nadurno delo ne nastane. (mnenje MDDSZ, 25. 9. 2023)

Ali lahko ostane doma?

Na podlagi sprejete odločitve delodajalca, da se delovna sobota določi in izvede, so jo dolžni opravljati delavci, ki so v delovnem razmerju pri pravnih in fizičnih osebah v Republiki Sloveniji. Načeloma bi delavec lahko ugovarjal delu na določeno soboto, v takem primeru pa se ne bi izognil obračunu obveznega solidarnostnega prispevka, ki ga bo moral plačati v višini 0,3 % od izračunane dohodnine. V primeru, da bi se delavec udeležil dela na solidarnostno delovno soboto, bi se mu višina obveznega solidarnostnega prispevka znižala za višino prispevanega zneska neto plače iz naslova solidarnostne delovne sobote. Delavcu je sicer potrebno povrniti na solidarnostno soboto strošek prevoza in strošek malice.

Kako je s plačilom prispevkov za ta dan?

Prispevek delavca za Sklad za obnovo Slovenije je znesek plače delavca za opravljeno delo v okviru solidarnostne delovne sobote po obračunanih davkih in obveznih prispevkih za socialno varnost. Prispevek delodajalca pa je enak znesku, ki ga prispeva delavec. Delodajalec sam izračuna prispevek delavca in delodajalca. Obračun prispevkov delodajalec predloži Finančni upravi Republike Slovenije v mesecu po mesecu, v katerem je organiziral solidarnostno delovno soboto, na obrazcu, ki ga na svoji spletni strani objavi Finančna uprava Republike Slovenije, plača pa v desetih dneh po predložitvi obračuna. Prispevek delodajalca se ne šteje za olajšavo za donacije ali odhodek po Zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb in Zakonu o dohodnini.

Ali mora delavec, ki na solidarnostno soboto ne bo delal, ker se bo tako odločil, izrabiti dopust?

Ne, ker to ni reden dan delavca.