Obdavčitev normirancev v 2024
Podjetniki normiranci morajo vsako poslovno leto v treh mesecih po koncu poslovnega leta, na podlagi zaključenih poslovnih knjig sestaviti letno poročilo.
Kako vodijo poslovne knjige in kako sestavijo računovodske izkaze ureja poseben slovenski računovodski standard.
Podjetniku normirancu sicer ni potrebno voditi poslovnih knjig in sestaviti letnega poročila, če v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, ugotavlja davčno osnovo za davek od dohodka iz dejavnosti z upoštevanjem normiranih odhodkov. Voditi morajo le:
- Evidenco knjigovodskih listin,
- Evidenco osnovnih sredstev,
- Evidence po predpisih, ki urejajo področje, na katerem delujejo (npr. gostinci, slaščičarji, trgovci…morajo voditi tudi evidenco nabave in porabe blaga) in
- Evidence v skladu z Zakonom o davku na dodano vrednost.
V evidenco knjigovodskih listin vpisujejo knjigovodske listine, ki dokazujejo poslovne dogodke v zvezi s prihodki, pripoznanimi v skladu s Slovenskimi računovodskimi standardi ali z zakonom, ki ureja dohodnino. Ta evidenca mora vsebovati:
- Zaporedno številko vpisa,
- Datum vpisa,
- Številko knjigovodske listine,
- Datum knjigovodske listine,
- Opis poslovnega dogodka,
- Znesek iz knjigovodske listine,
- Znesek prihodkov pripoznanih po SRS ali zakonu o dohodnini in
- Znesek popravka prihodkov na raven davčno priznanih prihodkov (zmanjšanje ali povečanje, npr. refundacija boleznine, če je kdo zaposlen…).
Seveda lahko podjetnik ugotavlja davčno osnovo le, če priglasi ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem dejanskih prihodkov in normiranih prihodkov v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek.
Zavezanci, ki šele začnejo z opravljanjem dejavnosti priglasijo ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov za prvo davčno leto opravljanja dejavnosti hkrati ob prijavi za vpis v davčni register in sicer v 8-ih dneh od vpisa v register.
Davčna obravnava oproščenih prispevkov za socialno varnost
Za prihodek se ne štejejo obvezni prispevki za socialno varnost, ki se nanašajo na zavarovanje zavezanca, ki jih zanj v skladu s posebnimi predpisi plačuje Slovenija ali samoupravna lokalna skupnost v skladu s 56. členom ZDoh-2.
Torej prispevki, ki so v 1. letu opravljanja dejavnosti oproščeni v višini 50% in v 2. letu v višini 30% se ne štejejo za prihodek. Prav tako se ne štejejo za prihodek oproščeni prispevki za invalida in prispevki kulturnikov.
Višina normiranih odhodkov
Višina normiranih odhodkov je odvisna od tega ali je podjetnik vključen v obvezno zavarovanje na podlagi delovnega razmerja ali samozaposlitve.
Višji prihodkovni prag imajo tisti zavezanci pri katerih JE bila v davčnem letu, na podlagi delovnega razmerja ali samozaposlitve, obvezno zavarovana vsaj ena oseba za polni delovni čas neprekinjeno najmanj 9 mesecev.
Nižji prihodkovni prag pa imajo tisti zavezanci pri katerih v davnem letu NI bila, na podlagi delovnega razmerja ali samozaposlitve, obvezno zavarovana vsaj ena oseba za polni delovni čas neprekinjeno najmanj 9 mesecev.
Pomembno!!
Pogoj je izpolnjen le, če pogoj izpolnjuje zavezanec sam (zavarovan na podlagi samozaposlitve za polni delovni čas) ali z zaposlenim delavcem (zavarovanim na podlagi delovnega razmerja za polni delovni čas). Pri tem ni pomembno, da gre za eno osebo. Lahko je ena oseba zavarovana od 1.2.-31.5., druga oseba pa od 1.6.-30.11.. Pomembno je, da sta ti dve osebi zavarovani za polni delovni čas 40 ur/teden in da med zaposlitvijo ene ali druge ni prekinitve.
Višina normiranih odhodkov pri zavezancu pri katerem JE za polni delovni čas neprekinjeno najmanj 9 mesecev zaposlena vsaj ena oseba
| Če znašajo prihodki iz dejavnosti, za leto, za katero se ugotavlja davčna osnova, v eurih | znaša dohodnina v eurih | |||
| nad | do | |||
| 50.000 | 80 % | |||
| 50.000 | 100.000 | 40 % | nad | 50.000 |
| 100.000 | 0 % | nad | 100.000 | |
Stopnja obdavčitve je 20% in gre za cedularno ali dokončno obdavčitev.
Višina normiranih odhodkov pri zavezancu pri katerem NI za polni delovni čas neprekinjeno najmanj 9 mesecev zaposlena vsaj ena oseba
| Če znašajo prihodki iz dejavnosti, za leto, za katero se ugotavlja davčna osnova, v eurih | znaša dohodnina v eurih | |||
| nad | do | |||
| 12.500 | 80 % | |||
| 12.500 | 50.000 | 40 % | nad | 12.500 |
| 50.000 | 0 % | nad | 50.000 | |
Stopnja obdavčitve je 20% in gre za cedularno ali dokončno obdavčitev.
Kdaj mora podjetnik izstopiti iz sistema normiranih odhodkov?
Zavezanec, čigar povprečje prihodkov iz dejavnosti, ugotovljenih po pravilih o računovodenju, dveh zaporednih let presega 150.000,00 EUR mora obvezno izstopiti iz sistema normiranstva.
Nekaj primerov:
- Primer
Prihodki v letu 2023 so znašali 110.000,00 EUR
Prihodki v letu 2024 so znašali 160.000,00 EUR
Skupaj: 270.000,00 EUR
Ker znašajo povprečni prihodki za zadnji dve leti 135.000,00 EUR bo zavezanec v letu 2025 lahko ostal v sistemu normiranih odhodkov.
- Primer
Prihodki v letu 2023 so znašali 170.000,00 EUR
Prihodki v letu 2024 so znašali 140.000,00 EUR
Skupaj: 310.000,00 EUR
Ker znašajo povprečni prihodki za zadnji dve leti 155.000,00 EUR, bo zavezanec v letu 2025 moral izstopiti iz sistema normiranih odhodkov in bo moral davčno osnovo ugotavljati na podlagi dejanskih odhodkov.
- Primer
Prihodki v letu 2024 so znašali 270.000,00 EUR
Ker povprečja dveh zaporednih pretekli let še ni mogoče določiti, bo zavezanec v letu 2025 lahko ostal v sistemu normiranih odhodkov.
Prihodki povezanih oseb in izstop iz sistema normiranih odhodkov
Povezane osebe so družinski člani (zakonec, otroci, starši, bratje in sestre). Prihodki povezanih oseb se primeroma seštevajo, če je glavni namen ali eden glavnih namenov za shemo poslovanja izpolnjevanje pogoja glede praga prihodkov z verižnim ustanavljanjem zavezancev ali prelivanje prihodkov od zavezancev, ki davčno osnovo ugotavljajo na podlagi dejanskih odhodkov, k zavezancem v sistemu normiranih odhodkov.
Prihodki se ne seštevajo v primeru, da zavezanec dokaže, da glavni ali eden od glavnih namenov sheme poslovanja ni bil izpolnjevanje pogojev za ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov.
Davčne olajšave in koriščenje le-teh
Podjetnik ne more uveljavljati davčnih olajšav v času, ko je v sistemu normiranstva. Vlaganj oz. upravičenj iz tega obdobja ne more uveljavljati kot olajšavo tudi v času po izstopu iz sistema normiranstva.
Zavezanec, ki je pred vstopom v sistem normiranstva ugotavljal davčno osnovo na podlagi dejanskih odhodkov ne more zniževati davčne osnove:
- za zneske prenesenih nepokritih davčnih izgub iz preteklih obdobij,
- za zneske neizkoriščenih olajšav iz preteklih obdobij.
